New Challenges in Scientific Publications: Referencing, Artificial Intelligence and ChatGPT

Zdr Varst. 2023 Jun 13;62(3):109-112. doi: 10.2478/sjph-2023-0015. eCollection 2023 Sep.

Abstract

The COVID-19 pandemic has led to a surge in scientific publications, some of which have bypassed the usual peer-review processes, leading to an increase in unsupported claims being referenced. Therefore, the need for references in scientific articles is increasingly being questioned. The practice of relying solely on quantitative measures, such as impact factor, is also considered inadequate by many experts. This can lead to researchers choosing research ideas that are likely to generate favourable metrics instead of interesting and important topics. Evaluating the quality and scientific value of articles requires a rethinking of current approaches, with a move away from purely quantitative methods. Artificial intelligence (AI)-based tools are making scientific writing easier and less time-consuming, which is likely to further increase the number of scientific publications, potentially leading to higher quality articles. AI tools for searching, analysing, synthesizing, evaluating and writing scientific literature are increasingly being developed. These tools deeply analyse the content of articles, consider their scientific impact, and prioritize the retrieved literature based on this information, presenting it in simple visual graphs. They also help authors to quickly and easily analyse and synthesize knowledge from the literature, prepare summaries of key information, aid in organizing references, and improve manuscript language. The language model ChatGPT has already greatly changed the way people communicate with computers, bringing it closer to human communication. However, while AI tools are helpful, they must be used carefully and ethically. In summary, AI has already changed the way we write articles, and its use in scientific publishing will continue to enhance and streamline the process.

Pandemija COVID-19 je povzročila porast znanstvenih publikacij, tudi takšnih, ki so zaobšle običajni recenzentski postopek, kar je povzročilo povečanje sklicevanj na znanstveno nepodprte trditve. Okrepila se je potreba po kritičnem vrednotenju literature. Pričakuje se, da bosta uvodni del in razprava znanstvenih člankov temeljila na sistematičnem pregledu obstoječe literature. Številni strokovnjaki menijo, da je praksa uporabe kvantitativnih meril kakovosti, kot je faktor vpliva, neustrezna. To lahko vodi v izbiro nezanimivih in nepomembnih raziskovalnih tem, ki bodo verjetno ustvarile ugodne meritve. Avtor predlaga ponovni razmislek o tem, kako ocenjevati kakovost člankov in jih znanstveno vrednotiti.

Z orodji, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI), postaja znanstveno pisanja lažje in manj zamudno. To bo vodilo v povečevanje števila člankov, ki bi ob uporabi teh orodij lahko bili bolj kakovostni. Vse bolj se razvijajo napredna orodja za iskanje, analizo, sintezo, vrednotenje in pisanje znanstvene literature, ki jih poganja UI. Ta orodja globinsko analizirajo vsebino publikacij in upoštevajo njihov znanstveni vpliv ter na podlagi teh informacij prednostno razvrščajo najdeno literaturo, ki jo predstavijo na preprost vizualen način. Avtorjem pomagajo tudi hitro in enostavno analizirati, sintetizirati in oceniti znanje iz literature, pripravijo predloge izvlečkov ključnih informacij, pomagajo organizirati reference in jezikovno izboljšati rokopis. Jezikovni modeli, kot so npr. ChatGPT, so močno spremenili način komunikacije z računalnikom in jo približali človeški komunikaciji. Čeprav so klepetalni roboti koristni, jih je treba uporabljati previdno in etično.

UI je torej že spremenila način pisanja člankov, uporaba tovrstnih jezikovnih modelov v znanstvenem objavljanju pa bo še naprej izboljševala in poenostavljala to delo.

Keywords: Artificial intelligence; ChatGPT; Peer review; Referencing; Research assessment; Scientific articles.

Publication types

  • Editorial