Objectives: Preschool children have significant health issues. From the relevant legislation and regulations, it can be seen that kindergarten teachers (KTs) and kindergarten teacher assistants (KTAs) are expected to be familiarwith the basic hygienic measures and steps for preventing injuries and illnesses, to recognize infectious diseases, and to know how to give the first aid. To gain these skills, a continuous life-long learning is necessary, because the characteristics of diseases are changing. Study design: original research.
Methods: 45 kindergartens in Slovenia were randomly selected and a questionnaire with 17 questions on health themes was sent. An analysis was performed via SPSS 17.0, using descriptive methods and nonparametric χ2 tests.
Results: There were 774 participants, of whom 56% were KTs and 44% KTAs. The share of KTs and KTAs who consider their knowledge of health principles to be very good or excellent is 67%. Their estimation of first aid knowledge is lower. They are also well aware of the importance of health knowledge in their work; a total of 87% strongly agree with this. The results also show that they are familiar with hygiene principles. The χ2 test showed there are certain statistically characteristic connections between the age of teachers and their assistants, occupation and work experiences.
Conclusions: Because children are a particularly vulnerable group, teachers can encounter injuries and sudden illnesses at their work. Supplementary education is necessary among skilled workers in educational institutions, including kindergartens.
Uvod: Predšolski otroci so ranljiva skupina s specifičnimi zdravstvenimi težavami. Od vzgojiteljic in njihovih pomočnic se zato pričakuje, da imajo znanja o osnovnih higienskih načelih in ukrepih za preprečevanje nastanka bolezni ali poškodb, da prepoznajo nalezljive bolezni in nudijo prvo pomoč v primeru nastanka poškodbe ali nenadnega obolenja. Slednje je tudi zakonsko opredeljeno. Značilnosti bolezni otrok, vrste kroničnih bolezni in smernice ukrepanja v primeru nastanka poškodb ali nenadnih obolenj se spreminjajo. Znanja, ki jih vzgojiteljice in njihove pomočnice usvojijo med šolskim izobraževanjem, naj bi bila le temelj vseživljenjskemu učenju.
Metode: Petinštiridesetim naključno izbranim vrtcem v Sloveniji je bil poslan anketni vprašalnik s 17 vprašanji. S pomočjo programa SPSS 17.0. so bili analizirani pridobljeni podatki, uporabljene so bile opisne metode in neparametrični test χ2.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 774 oseb, od tega 56% vzgojiteljic in 44% pomočnic vzgojiteljic. Delež tistih, ki so samoocenile svoje znanje o osnovnih higienskih načelih kot zelo dobro ali odlično, je 67-odstoten, 30% pa je svoje znanje samoocenilo kot dobro. Samoocena znanja prve pomoči je nižja. Največ znanja (skoraj polovico) so anketirani usvojili med izobraževanjem na srednji šoli ali fakulteti. Da je tudi zdravstveno znanje pri delu z otroki zelo pomembno, se močno strinja 87% anketiranih in strinja 13%. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v glavnem poznajo pravilne ukrepe v primeru bolezni in akutnih poškodb, pri tem pa obstaja nekaj izjem. V zvezi z boleznimi in akutnimi poškodbami je bilo med anketiranimi ugotovljeno dobro znanje o primernih ukrepih, a ne pri vseh boleznih in stanjih. Anketirane vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so dobro seznanjene z osnovnimi higienskimi ukrepi za preprečevanje nastanka bolezni. Rezultati testa χ2 kažejo nekatere statistično značilne povezave pri starosti anketirancev, poklicu (vzgojiteljica ali pomočnica) in delovnih izkušnjah.
Razprava: V vrtcu lahko hitro pride do bolezni ali poškodb, saj so otroci ranljivejša skupina, zato morajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic znati pravilno ukrepati. Poudarjen je pomen dopolnilnega usposabljanja med delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kamor sodijo tudi vrtci.
Keywords: health principles; kindergarten teacher assistants; kindergarten teachers; knowledge.